{"id":19750,"date":"2026-05-11T10:50:40","date_gmt":"2026-05-11T08:50:40","guid":{"rendered":"https:\/\/meetplatform.eu\/aktivnost-simptomi-stresa\/"},"modified":"2026-07-09T14:21:13","modified_gmt":"2026-07-09T12:21:13","slug":"aktivnost-simptomi-stresa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/aktivnost-simptomi-stresa\/","title":{"rendered":"Aktivnost Simptomi stresa"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n
\n \n <\/path><\/svg> <\/span>\n <\/div>\n
\n
\n \n <\/div>\n <\/div>\n <\/div>\n \t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t

\n \n\t\t Aktivnost Simptomi stresa<\/span>\n \t\t<\/span>\n <\/h2>\n \t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Namen: Namen tega orodja je pomagati mladim prepoznati in razumeti simptome stresa z vklju\u010devanjem v interaktivno in reflektivno dejavnost. S skupinskimi vajami prepoznajo razli\u010dne simptome stresa v \u0161tirih kategorijah\u2014misli, \u010dustva, telo in vedenje\u2014s \u010dimer bodo okrepili zavedanje razli\u010dnih manifestacij stresa. Cilji so spodbujati samorefleksijo, izbolj\u0161ati \u010dustveno pismenost in spodbujati razprave o strategijah obvladovanja stresa. Z aktivnim sodelovanjem pri prepoznavanju in klasifikaciji simptomov bodo mladi pridobili prakti\u010dne vpoglede v lastne odzive na stres in bolje razumeli, kako se spoprijeti s stresom v resni\u010dnih \u017eivljenjskih situacijah. <\/p>

Nagovorjen izziv: Nizka ozave\u0161\u010denost in razumevanje simptomov stresa med mladimi.<\/p>

Pomembnost za du\u0161evno zdravje: Prepoznavanje simptomov stresa je klju\u010dni element psihosocialne pismenosti in zgodnjega prepre\u010devanja te\u017eav z du\u0161evnim zdravjem. Razumevanje, kako se stres manifestira, omogo\u010da pravo\u010dasno spoprijemanje in pomaga zmanj\u0161ati tveganje za tesnobo, izgorelost in \u010dustveno stisko. <\/p>

Predvidena sprememba: Udele\u017eenci izbolj\u0161ajo svojo sposobnost prepoznavanja, kategorizacije in razmisleka o simptomih stresa, kar vodi do ve\u010dje samorefleksije in bolj\u0161ega obvladovanja stresa.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t

Kontekst pilotne izvedbe<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

V okviru pilotne izvedbe v projektu MEET je orodje prispevalo k krepitvi \u017eivljenjskih ve\u0161\u010din in spodbujanju ozave\u0161\u010danja o du\u0161evnem zdravju med razli\u010dnimi skupinami mladih v Podonavju. Orodje je bilo preizku\u0161eno v razli\u010dnih formalnih in neformalnih izobra\u017eevalnih okoljih, vklju\u010dno s \u0161olami, mladinskimi centri in delavnicami v skupnosti v Ukrajini. Izvedba je e odra\u017ealo razli\u010dne dru\u017ebeno-kulturne in gospodarske dejavnike, vklju\u010dno z okoljem, ki ga prizadenejo negotovost, vpliv vojne, dru\u017ebeni pritisk in omejen dostop do strukturiranega izobra\u017eevanja o du\u0161evnem zdravju. Po celotnem Podonavju se mladi soo\u010dajo z vse ve\u010djimi stopnjami stresa, povezanimi z visokimi akademskimi pri\u010dakovanji, okrhanimi socialnimi odnosi, digitalnim okoljem in \u0161ir\u0161imi dru\u017ebenimi izzivi. V ukrajinskem kontekstu dodatni stresorji, kot so vojna, gospodarska nestabilnost, migracije ali krizne situacije, dodatno vplivajo na njihovo psihosocialno dobrobit. Dejavnost je bila vklju\u010dena v \u0161ir\u0161e pobude za delo z mladimi in ozave\u0161\u010danje o du\u0161evnem zdravju, katere cilj je ustvariti varne prostore za razmislek, dialog in u\u010denje z vrstniki. Njena prilagodljiva in prilagodljiva oblika je facilitatorjem omogo\u010dila, da so vsebino prilagodili lokalnim realnostim, hkrati pa ohranili osnovno metodologijo. Pilotni projekt je potrdil, da je orodje zelo vsestransko in primerno za raznolike skupine mladih, saj podpira \u010dustveno pismenost, normalizacijo stresnih izku\u0161enj in zgodnje prepre\u010devanje du\u0161evnih te\u017eav. <\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t

Teoreti\u010dno ozadje<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Dejavnost temelji na psihosocialnih in kognitivno-vedenjskih pristopih, ki poudarjajo pomen prepoznavanja notranjih in zunanjih znakov stresa. Stres se ka\u017ee v ve\u010d dimenzijah \u2013 misli, \u010dustva, telesne reakcije in vedenja \u2013 in zavedanje teh dimenzij je bistveno za u\u010dinkovito spoprijemanje. Interaktivne in izkustvene u\u010dne metode, kot so igre in skupinsko delo, so \u0161e posebej u\u010dinkovite za mladostnike, saj spodbujajo inkluzivnost, u\u010denje z vrstniki in refleksijo. V okviru MEET pilota je aktivnost prispevala k krepitvi pismenosti na podro\u010dju du\u0161evnega zdravja in \u017eivljenjskih ve\u0161\u010din, zlasti pri prepoznavanju in obvladovanju stresa med mladimi v razli\u010dnih kontekstih. <\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t

Ciljna skupina<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
  • Starost: 13\u201317 let<\/li>
  • Profil: Najstniki v \u0161olskem okolju, vklju\u010dno s tistimi, ki do\u017eivljajo akademski pritisk, socialne izzive ali zgodnje znake stresa<\/li>
  • Kontekst: Formalno izobra\u017eevanje (\u0161ole), mladinske delavnice, preventivni programi, delavnice za ozave\u0161\u010danje o du\u0161evnem zdravju.<\/li><\/ul>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t

    Kontekst uporabe<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

    Lokacija: U\u010dilnica ali delavnica z dovolj prostora za skupinsko interakcijo<\/p>

    Vrste ve\u0161\u010din in dimenzije, ki jih nagovarjamo:<\/p>

    • Psihosocialna pismenost<\/li>
    • Zavedanje \u010dustev<\/li>
    • Prepoznavanje stresa<\/li>
    • Komunikacija in timsko delo<\/li>
    • Refleksija in kriti\u010dno razmi\u0161ljanje.<\/li><\/ul>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t
      \n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t

      Opis dejavnosti \u2013 korak za korakom<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t

      Korak 1: Uvod v stres in njegove simptome<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

      Trajanje: 5 minut<\/p>

      Postopek: Facilitator predstavi koncept stresa in pojasni, da ga je mogo\u010de prepoznati po razli\u010dnih vrstah simptomov.<\/p>

      Tabela 1. Dejanja \u2013 Korak 1. <\/strong><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
      Dejanja facilitatorja<\/strong><\/th>Dejanja udele\u017eencev<\/strong><\/th><\/tr>

      Pojasnite namen dejavnosti<\/p><\/td>

      Poslu\u0161ajte in se vklju\u010dite<\/p><\/td><\/tr>

      Uvedite kategorije (misli, \u010dustva, telo, vedenje)<\/td>Postavljajte vpra\u0161anja<\/td><\/tr><\/tbody><\/table>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

      Refleksija: Udele\u017eenci razumejo, da ima stres ve\u010d dimenzij.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

      \n\t\t\t\t\t

      Korak 2: Oblikovanje skupin in navodila<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

      Trajanje: 5 minut<\/p>

      Postopek: Udele\u017eenci so razdeljeni v majhne skupine in seznanjeni s pravili aktivnosti.<\/p>


      Tabela 2. Dejanja \u2013 Korak 2. <\/strong><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
      Dejanja facilitatorja<\/strong><\/th>Dejanja udele\u017eencev<\/strong><\/th><\/tr>
      Udele\u017eence razdelite v skupine po 4 (ali 3, odvisno od velikosti skupine)<\/td>Oblikujte skupine.<\/td><\/tr>
      Pojasnite pravila in vloge<\/td>Pripravite se na aktivnost<\/td><\/tr><\/tbody><\/table>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

      Refleksija: Udele\u017eenci se pripravljajo na aktivno vklju\u010devanje in sodelovanje.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

      \n\t\t\t\t\t

      Korak 3: Interaktivna igra \u2013 prepoznavanje simptomov stresa<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

      Trajanje: 15\u201320 minut<\/p>

      Postopek: Udele\u017eenci vle\u010dejo karte s simptomi stresa in jih predstavljajo (risanje, pantomima ali verbalna razlaga), medtem ko drugi ugibajo.<\/p>

      Tabela 3. Dejanja \u2013 Korak 3. <\/strong><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
      Dejanja facilitatorja<\/strong><\/th>Dejanja udele\u017eencev<\/strong><\/th><\/tr>
      Razdelite kartice z razli\u010dnimi simptomi stresa (npr. misli: Tega ne morem nadzorovati!\/ Kar se dogaja je grozno!\/ Zme\u0161alo se mi bo!\/ Vsega je preve\u010d!\/ Dovolj imam vsega!); \u010custva: \u017ealost, napetost, jeza, razdra\u017eljivost, prepirljivost, dolg\u010das; Telo: potne in mrzle roke, hiter sr\u010dni utrip, prebavne te\u017eave, mi\u0161i\u010dna napetost, te\u017eave z dihanjem, utrujenost; Vedenje: pomanjkanje motivacije, neorganiziranost, jokanje, te\u017eave s spanjem, izguba apetita\/ prenajedanje za tola\u017ebo)<\/td>En najstnik v vsaki skupini potegne karto, ki vsebuje simptom stresa, njegovo kategorijo in na\u010din, kako naj bo predstavljen (risanje, pantomima ali verbalno).<\/td><\/tr>
      Predvajajte glasbo (ne preglasno)<\/td>Najstnik navede kategorijo simptoma, preden ga predstavi.<\/td><\/tr>
      Spremljajte \u010das in to\u010dkovanje<\/td>Ostali \u010dlani skupine imajo eno minuto, da ugibajo simptom (za merjenje \u010dasa lahko uporabite \u0161toparico).<\/td><\/tr>
      Bele\u017eite to\u010dke in kategorizirajte simptome<\/td>\u010ce skupina pravilno prepozna simptom, prejme 1 to\u010dko (to\u010dke zabele\u017ei facilitator na tablo ali na ra\u010dunalni\u0161ki zaslon za ve\u010djo vidljivost). \u010ce skupina ne ugane, lahko po eni minuti druge skupine predlagajo odgovore. Vendar v tem primeru ne dobite to\u010dk, tudi \u010de je podan pravilen odgovor.<\/td><\/tr>
      <\/td>Skupine se izmenjujejo pri ugibanju, pri \u010demer vsaka skupina ugiba enako \u0161tevilo simptomov. \u010ce \u0161tevilo kart ne omogo\u010da enakega \u0161tevila potez, bodo facilitatorji prikazali preostale simptome, kar vsem skupinam omogo\u010da ugibanje. Prva skupina, ki pravilno ugane simptom, dobi dodatno to\u010dko. <\/td><\/tr>
      <\/td>Vsak razkriti simptom se v realnem \u010dasu kategorizira (misli, \u010dustva, telo, vedenje), do konca igre se tako ustvari kategoriziran seznam simptomov stresa (seznam je mogo\u010de zapisati na tablo ali delovni list).<\/td><\/tr><\/tbody><\/table>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

      Refleksija: Udele\u017eenci se nau\u010dijo prepoznavati simptome stresa na zanimiv na\u010din, ki spodbuja pomnjenje.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

      \n\t\t\t\t\t

      Korak 4: Debriefing in refleksija<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

      Trajanje: 5\u201310 minut<\/p>

      Postopek: Facilitator vodi razpravo, ki prepoznane simptome povezuje z resni\u010dnimi \u017eivljenjskimi situacijami.<\/p>


      Tabela 4. Dejanja \u2013 Korak 4. <\/strong><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
      Dejanja facilitatorja<\/strong><\/th>Dejanja udele\u017eencev<\/strong><\/th><\/tr>
      Omogo\u010da kratek pogovor (spodbuja mladostnike, da razmislijo o simptomih, ki so jih osebno do\u017eiveli v stresnih situacijah)<\/td>Delite razmi\u0161ljanja<\/td><\/tr>
      Povezuje simptome z resni\u010dnimi primeri<\/td>Razmislite o osebnih izku\u0161njah<\/td><\/tr>
      Na koncu razprave prika\u017ee diapozitiv z vsemi pravilno kategoriziranimi simptomi.<\/td> <\/td><\/tr><\/tbody><\/table>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

      Refleksija: Udele\u017eenci povezujejo simptome stresa s svojim \u017eivljenjem in pove\u010dujejo samorefleksijo.<\/p>

      Zahtevani materiali: <\/strong><\/p>

      • Karte s simptomi stresa (misli, \u010dustva, telo, vedenje)<\/li>
      • Tabla ali flipchart za spremljanje to\u010dk<\/li>
      • \u0160toparica<\/li>
      • Spro\u0161\u010dujo\u010da ali \u017eivahna glasba v ozadju (neobvezno)<\/li>
      • Prostor za skupinsko delo (stoli so postavljeni v manj\u0161e kroge za skupine).<\/li><\/ul>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
        \n\t\t\t\t\t\t\t
        \n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
        \n\t\t\t\t\t

        Mo\u017ene priredbe<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
        \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
        • Prilagodite primere simptomov kulturnemu ali lokalnemu kontekstu<\/li>
        • Za mlaj\u0161e udele\u017eence uporabite enostavnej\u0161e kategorije<\/li>
        • Zamenjajte igro s formatom razprave za manj aktivne skupine<\/li>
        • Delo v parih namesto skupinskega dela (za manj\u0161e ali ob\u010dutljive skupine)<\/li>
        • Digitalna razli\u010dica (spletni kviz ali drugo interaktivno orodje)<\/li>
        • Prilagodite se mladim z omejeno gibljivostjo (ne-fizi\u010dno sodelovanje).<\/li><\/ul>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
          \n\t\t\t\t\t

          Ocena u\u010dinka aktivnosti<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
          \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\n\nIndikator\n\n\n\n\n
          <\/th>Metoda vrednotenja<\/strong><\/th>\n<\/tr>\n
          Sposobnost prepoznavanja simptomov stresa<\/td>\nOpazovanje med dejavnostjo<\/td>\n<\/tr>\n
          Vklju\u010denost v skupinsko delo<\/td>\nOpazovanje s strani facilitatorja<\/td>\n<\/tr>\n
          Razumevanje razli\u010dnih vrst stresa<\/td>\nRazprava tekom debriefinga<\/td>\n<\/tr>\n
          Osebni razmislek o stresu<\/td>\nDelitve udele\u017eencev<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
          \n\t\t\t\t\t

          Refleksija izvajalcev<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
          \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

          Z vidika facilitatorjev se je orodje izkazalo za u\u010dinkovito, prilagodljivo in enostavno za uporabo v razli\u010dnih kontekstih. Opazili smo dosledno visoko stopnjo skupinske anga\u017eiranosti, zlasti zaradi interaktivne in participativne narave dejavnosti. Udele\u017eenci so bili na splo\u0161no motivirani za sodelovanje v vajah, uporaba elementov igre pa je pomagala zmanj\u0161ati odpor do razprav o du\u0161evnem zdravju in hkrati spodbujala aktivno sodelovanje. <\/p>

          Splo\u0161no vzdu\u0161je med dejavnostjo je bilo podporno, dinami\u010dno in vse bolj odprto. Medtem ko so se nekateri udele\u017eenci na za\u010detku zdeli zadr\u017eani, zlasti ko so razpravljali o \u010dustvih ali izra\u017eali simptome pred drugimi, je skupinsko vzdu\u0161je postajalo bolj spro\u0161\u010deno in zaupljivo, ko je dejavnost napredovala. To je pozitivno prispevalo k udele\u017ebi, interakciji s vrstniki in pripravljenosti za razmislek. Facilitatorji so skozi celotno dejavnost opazovali tudi raznolike \u010dustvene odzive. To je vklju\u010devalo radovednost, smeh, validacijo, presene\u010denje in v nekaterih primerih tudi resnej\u0161e trenutke osebne refleksije. Nekateri udele\u017eenci so pokazali vidno olaj\u0161anje, ko so ugotovili, da so simptomi stresa pogosti in jih do\u017eivljajo tudi drugi. V nekaj primerih so se pojavili znaki nelagodja ali \u010dustvene ob\u010dutljivosti, kar je potrdilo pomen skrbnega vodenja in psiholo\u0161ke varnosti. <\/p>

          Facilitatorji so poudarili, da je:<\/p>

          • Struktura dejavnosti jasna in enostavna za sledenje, tudi za manj izku\u0161ene praktike;<\/li>
          • Kategorizacija simptomov stresa (misli, \u010dustva, telo, vedenje) podpirala celovito razumevanje stresa;<\/li>
          • Dejavnost ustvarjala varno izhodi\u0161\u010de za pogovor o du\u0161evnem zdravju na ne\u0161kodljiv na\u010din;<\/li>
          • Faza debriefinga klju\u010dna za poglobljeno refleksijo in povezovanje dejavnosti z resni\u010dnimi izku\u0161njami.<\/li><\/ul>

            Hkrati so facilitatorji poudarili pomen:<\/p>

            • Zagotavljanja psiholo\u0161ko varnega okolja;<\/li>
            • Pozornosti na \u010dustvene odzive udele\u017eencev;<\/li>
            • Prilagajanja dejavnosti kulturnim in kontekstualnim specifi\u010dnostim;<\/li>
            • Omogo\u010danja prilagodljivosti pri metodah (npr. zmanj\u0161anje zmogljivostnih elementov za bolj ob\u010dutljive skupine).<\/li><\/ul>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
              \n\t\t\t\t\t

              Odzivi, opa\u017eeni med pilotno izvedbo<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
              \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

              V pilotnih izvedbah so udele\u017eenci pokazali visoko stopnjo anga\u017eiranosti in zanimanja, zlasti med interaktivnimi in igrivimi komponentami aktivnosti.<\/p>

              Najpogostej\u0161e reakcije so bile:<\/p>

              • Aktivno sodelovanje in navdu\u0161enje, zlasti v izraznih oblikah, kot sta pantomima in risba;<\/li>
              • Mo\u010dno prepoznavanje \u010dustvenih in telesnih simptomov stresa;<\/li>
              • Za\u010detne te\u017eave pri prepoznavanju kognitivnih (z mislimi povezanih) simptomov, ki so se med aktivnostjo zmanj\u0161ale;<\/li>
              • Pove\u010dana odprtost med fazo refleksije, ko so udele\u017eenci delili osebne izku\u0161nje in je bilo vzpostavljeno varno okolje;<\/li>
              • Vidna normalizacija stresa, saj so udele\u017eenci prepoznali podobnosti v svojih izku\u0161njah.<\/li><\/ul>

                Veliko udele\u017eencev je poro\u010dalo, da jim je aktivnost pomagala bolje razumeti lastne odzive na stres in jim dala novo besedi\u0161\u010de za opis njihovih \u010dustev in ob\u010dutkov. Skupinski format je spodbujal medsebojno u\u010denje, empatijo in medsebojno podporo ter prispeval k pozitivnemu in vklju\u010dujo\u010demu vzdu\u0161ju. V ve\u010d primerih so udele\u017eenci izrazili, da je to ena redkih prilo\u017enosti za odprto razpravo o stresu in \u010dustvenem po\u010dutju. <\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

                \n\t\t\t\t\t

                Tveganja in opozorila<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
                \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

                To orodje morda ni primerno za posameznike, ki do\u017eivljajo hud stres, travmo ali du\u0161evne motnje, kot so anksiozne motnje, depresija ali PTSD, saj je lahko pogovor in izra\u017eanje simptomov stresa spro\u017eilno. Strokovnjaki naj bodo previdni pri uporabi te dejavnosti pri mladih, ki so pred kratkim do\u017eiveli veliko stisko ali izgubo. V skupinskih okoljih je bistveno ustvariti varno in podporno okolje, da udele\u017eenci ne \u010dutijo pritiska, da bi delili osebne izku\u0161nje, \u010de jim je neprijetno. Praktiki naj natan\u010dno spremljajo dinamiko skupine, da prepre\u010dijo stisko ali zadrego, ter so pripravljeni ponuditi dodatno podporo, \u010de bo potrebno. \u010ce udele\u017eenec med aktivnostjo ka\u017ee znake stiske, naj bodo facilitatorji pripravljeni narediti premor, nuditi pomiritev in ponuditi alternativne na\u010dine vklju\u010devanja, na primer izbiro razprave namesto pantomime ipd. (\u010de dela z posebej ranljivimi skupinami ipd.). Ob \u017ertvah vojne priporo\u010damo prisotnost dveh svetovalcev\/ vodij vaj. Poleg tega je treba upo\u0161tevati kulturne in individualne razlike v odzivih na stres, dejavnost pa je treba po potrebi prilagoditi, da bo vklju\u010dujo\u010da in spo\u0161tljiva do vseh udele\u017eencev. <\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                Aktivnost Simptomi stresa Namen: Namen tega orodja je pomagati mladim prepoznati in razumeti simptome stresa z vklju\u010devanjem v interaktivno in […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":19729,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"elementor_header_footer","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[480,491,482,281,481,285],"tags":[],"class_list":["post-19750","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-10-19-let-2","category-obvladovanje-stresa-in-sprostitev","category-solska-mladina-10-19-let","category-sredina","category-vsebinske-vaje-samorefleksija-skupinske-razprave-delovni-listi","category-zavedanje-custev"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19750","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=19750"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19750\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":19751,"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19750\/revisions\/19751"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/19729"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=19750"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=19750"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=19750"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}