{"id":19826,"date":"2026-05-11T10:59:36","date_gmt":"2026-05-11T08:59:36","guid":{"rendered":"https:\/\/meetplatform.eu\/kocke-v-krogu\/"},"modified":"2026-07-13T11:00:26","modified_gmt":"2026-07-13T09:00:26","slug":"kocke-v-krogu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/kocke-v-krogu\/","title":{"rendered":"Kocke v krogu"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n
\n \n <\/path><\/svg> <\/span>\n <\/div>\n
\n
\n \n <\/div>\n <\/div>\n <\/div>\n \t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t

\n \n\t\t Kocke v krogu<\/span>\n \t\t<\/span>\n <\/h2>\n \t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Namen: Ta vaja je \u0161e posebej primerna (v kontekstu prepre\u010devanja medvrstni\u0161kega nasilja) za prepoznavanje, kako skupina deluje (v konfliktih). Spoznamo lahko, koga se poslu\u0161a in koga ne, kako se odzivajo na napake, s kom delijo in \u0161e veliko ve\u010d. Vaja, katere intenzivnost je mogo\u010de nadzorovati preko usmeritev voditeljev delavnice, ponuja vpogled v vedenjske vzorce in te\u017eave skupine, ki so sicer vidne le v omejenem obsegu.<\/p>

Nagovorjen izziv: Prepre\u010devanje ustrahovanja in medvrstni\u0161kega nasilja; medosebni odnosi.<\/p>

Pomembnost za du\u0161evno zdravje: Z izvajanjem vaje in motiviranjem skupine za doseganje bolj\u0161ih rezultatov lahko prebudimo borbeni duh skupine in mladi prese\u017eejo same sebe. Pogajanje o skupni strategiji spodbuja mlade k razmisleku o sebi in svoji vlogi v skupini; Pomembno je, da facilitatorji te debate \u0161e posebej skrbno usmerjajo. Vaja jasno poka\u017ee, katere pomembne vloge je treba prevzeti v skupinski in da te vloge niso stati\u010dne, temve\u010d lahko spremenljive. Gre za u\u010dni proces, ki spodbuja tako razumevanje skupinske dinamike kot individualno rast. <\/p>

Predvidena sprememba: Skupinska dinamika postane vidna, saj mora skupina nalogo re\u0161iti skupaj, kar lahko vodi do opolnomo\u010denja in osebne rasti.<\/p>

Romunska pilotna izvedba: V romunski pilotni izvedbi je ta vaja udele\u017eencem pomagala ozavestiti njihovo vlogo v skupini in u\u010dinek njihovega vedenja na skupne rezultate. Vaja je udele\u017eence spodbudila k razmisleku o komunikacijskih vzorcih, dinamiki vodenja in pomenu poslu\u0161anja drugih. Prispevala je k izbolj\u0161anju sodelovanja, spodbujanju bolj uravnote\u017eenega delovanja in pove\u010danju ozave\u0161\u010denosti o tem, kako konflikti nastajajo in jih je mogo\u010de konstruktivno obvladovati znotraj skupine. <\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t

Kontekst pilotne izvedbe:<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Ta dejavnost je bila izvedena kot del pilotnih aktivnosti, ki jo je v okviru projekta MEET izvajala iniciativa Jugendinitiative Triestingtal. Metoda je bila uporabljena z mladimi v \u0161olskem okolju, pa tudi v mladinskem svetovalnem centru in pri uli\u010dnem delu, z razli\u010dnimi velikostmi skupin. Sodelovali so mladi, stari od 12 do 16 let. Vaja je bila izvedena tako kot uvodna aktivnost, ogrevanje, kot tudi za poglobitev in zaklju\u010dek ter je bila ocenjena kot primerna za vse faze delavnice. Na delavnicah sta bila vedno prisotna dva facilitatorja, ki sta skupaj moderirala aktivnosti. <\/p>

Romunska pilotna izvedba: Aktivnost Gradniki v krogu je bila v Romuniji izvedena v ve\u010d kontekstih, vklju\u010dno z mladinskimi centri in \u0161olskimi izvedbami, v katerih so sodelovale skupine od 12 do 24 udele\u017eencev, starih med 14 in 18 let. Dejavnost je vzbujala visoko stopnjo anga\u017eiranosti, zlasti zaradi svoje interaktivne in tekmovalne narave. Udele\u017eenci so bili motivirani, da nalogo opravijo in izbolj\u0161ajo svojo uspe\u0161nost v vsakem krogu, zlasti, ko se je upo\u0161teval \u010das, ali pa so tekmovali z drugo ekipo. Facilitatorji so opazili, da je dejavnost u\u010dinkovito razkrila dinamiko skupine, vklju\u010dno s pojavom neformalnih voditeljev, neenakim sodelovanjem in situacijami, kjer je ve\u010d udele\u017eencev posku\u0161alo vsiliti svoje ideje skupini. V ve\u010d primerih je pomanjkanje jasne koordinacije ali tekmovalnega vodstva povzro\u010dilo zmedo, po\u010dasnej\u0161e dokon\u010danje nalog in napetosti znotraj skupine. Dejavnost je prav tako poudarila, kako udele\u017eenci reagirajo na pritisk in uveljavljanje pravil. Ponovni za\u010detek naloge zaradi kr\u0161itev pravil je nekajkrat povzro\u010dil frustracijo, hkrati pa prilo\u017enosti za razmislek o komunikaciji, sodelovanju in pravi\u010dnosti. Udele\u017eenci so postali bolj pozorni na to, kako vedenja, kot so prekinjanje, neposlu\u0161nost ali dvigovanje glasu, vplivajo na uspe\u0161nost skupine. V vklju\u010dujo\u010dem izobra\u017eevalnem okolju je dejavnost podpirala socialno interakcijo in sodelovanje, \u010deprav so izzivi, kot sta omejen prostor in te\u017eave pri umirjenem izra\u017eanju mnenj, vplivali na dinamiko skupine. Facilitatorji so te situacije uporabili za uvedbo odlo\u010dne komunikacije in strategij za obvladovanje konfliktov, kar jim je pomagalo razumeti, da je nesoglasje lahko konstruktivno, \u010de se spo\u0161tljivo izra\u017ea. Romunske pilotne aktivnosti so potrdile u\u010dinkovitost vaje kot orodja za razvoj timskega dela, komunikacije in ve\u0161\u010din upravljanja konfliktov, hkrati pa naredi skupinske procese vidne in la\u017eje za razmislek. Dejavnost se je izkazala za \u0161e posebej pomembno za me\u0161ane skupine z razli\u010dnimi stopnjami samozavesti, sodelovanja in komunikacijskih ve\u0161\u010din. \u0160e posebej uporabna je bila v kontekstih, kjer so bili nekateri udele\u017eenci bolj dominantni, drugi pa manj pripravljeni izraziti svoja mnenja, saj je dejavnost te razlike izpostavila in odprla prostor za razmislek. <\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t

Teoreti\u010dno ozadje:<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Vsaka skupina je dru\u017ebeni sistem z neformalnimi hierarhijami in uveljavljenimi vzorci pozornosti. Pod pritiskom naloge postanejo te strukture \u0161e posebej vidne: \u010cigave predloge sprejemajo? Kdo ostaja nesli\u0161an? Vaja naredi te sicer te\u017eko opazljive dinamike jasno vidne \u2014 tako za u\u010ditelje kot tudi za skupino samo, skozi vodeno refleksijo. Postopno pove\u010danje \u010dasovnega pritiska uporablja na\u010delo induciranega stresa: zmeren pritisk pove\u010da anga\u017eiranost, medtem ko prevelik pritisk erodira sodelovalno vedenje in aktivira mehanizme izklju\u010ditve. Prav v tem obmo\u010dju med obvladljivim in preplavljajo\u010dim se pojavljajo vzorci, ki ostajajo skriti v vsakdanjem \u0161olskem okolju. Raziskave ka\u017eejo, da se izklju\u010devanje obi\u010dajno odvija na subtilne, postopne na\u010dine, ki jih facilitatorji te\u017eko zaznajo. Vaja ustvari nadzorovano situacijo, v kateri postane jasno, ali so vsi u\u010denci vklju\u010deni, ali se napake ocenjujejo druga\u010de glede na vlogo u\u010denca v skupini in ali so manj\u0161inska mnenja sistemati\u010dno spregledana \u2014 vse to so predpogoji za uspe\u0161no prepre\u010devanje. Struktura vaje \u2014 aktivnost, opazovanje, refleksija \u2014 sledi Kolbovemu izkustvenemu u\u010dnemu ciklu. Socialne kompetence te\u017eko razvijemo zgolj z u\u010denjem teorije, lahko pa jih razvijamo z neposredno izku\u0161njo, ki ji sledi vodena refleksija. Eksplicitna pravila vaje delujejo kot stresor, ki preizku\u0161a lasten regulativni sistem skupine: Kdo prevzame odgovornost, ko je pravilo kr\u0161eno? Kdo postane gre\u0161ni kozel? U\u010diteljeve podporne povratne informacije po vsakem krogu pa hkrati predstavljajo konstruktiven pristop k izku\u0161nji neuspeha \u2014 kar je \u017ee samo po sebi intervencija. <\/p>

Romunska pilotna izvedba: Podatki iz romunskega pilota potrjujejo, da so izkustvene in akcijske dejavnosti \u0161e posebej u\u010dinkovite pri pomo\u010di mladim pri razumevanju abstraktnih pojmov, kot so skupinske vloge, sodelovanje in perspektiva. Udele\u017eenci so pokazali bolj\u0161e razumevanje teh konceptov, ko so jih neposredno do\u017eiveli skozi dejavnost, zlasti tekom situacij s pritiskom, tekmovanjem ali potrebo po usklajevanju z drugimi. <\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t

Ciljna skupina<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
  • Starost: 12 let in ve\u010d<\/li>
  • Profil: katerakoli mladina<\/li>
  • Kontekst: neformalno ali formalno izobra\u017eevanje, najmanj 5 in najve\u010d 30 udele\u017eencev.<\/li><\/ul>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t

    Kontekst uporabe<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

    Lokacija: \u0161ole, nevladne organizacije, mladinski centri, skupnostni centri, terenska dejavnost itd. Katerakoli soba ali odprt prostor. <\/p>

    Vrste ve\u0161\u010din in dimenzije, ki jih nagovarjamo:<\/p>

    • Socio-\u010dustvene ve\u0161\u010dine: empatija in razumevanje mehanizmov stresa in jeze<\/li>
    • Relacijske ve\u0161\u010dine: skupinska komunikacija, inkluzivnost<\/li>
    • Ve\u0161\u010dine samoregulacije: \u010dustvena samoregulacija<\/li>
    • Ve\u0161\u010dine zavedanja: zavedanje lastnih \u010dustev in mo\u017enosti za njihovo uravnavanje.<\/li><\/ul>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t
      \n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t

      Opis dejavnosti \u2013 korak za korakom<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t

      Korak 1: Uvod<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

      Trajanje: 10 minut<\/p>

      Postopek: Vrv se polo\u017ei na tla v obliki kroga, ki ga nato napolnimo z ve\u010djimi o\u0161tevil\u010denimi kockami (vsaj pet ve\u010d kot je udele\u017eencev). Udele\u017eencem je dodeljena naloga, da kocke \u010dim hitreje spravijo iz kroga v pravilnem \u0161tevil\u010dnem vrstnem redu (facilitator meri \u010das). Razli\u010dna pravila o tem, kako to storiti, lahko skupina vnaprej dogovori, ne pa tudi facilitator. Pred za\u010detkom ima skupina 5 minut, da razvije skupno strategijo. <\/p>

      Tabela 1. Dejanja \u2013 Korak 1. <\/strong><\/em><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\n\n\n\n
      Dejanja facilitatorja <\/strong><\/th>\nDejanja udele\u017eencev <\/strong><\/th>\n<\/tr>\n
      Pripravite postavitev z vrvjo in blokom<\/td> \nDogovorite se o skupni strategiji za izvedbo dejavnosti.<\/td>\n<\/tr>\n
      Udele\u017eencem razlo\u017eite igro in jim naro\u010dite, naj se v 5 minutah odlo\u010dijo o pravilih in strategiji, preden za\u010dnejo z dejavnostjo.<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n\n<\/tbody>\n<\/table>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

      Refleksija: Ta vaja spodbuja udele\u017eence k sodelovanju in izbolj\u0161anju njihovih sposobnosti re\u0161evanja problemov ter konfliktov.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

      \n\t\t\t\t\t

      Korak 2: osrednji del \"Kocke v krogu\"<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

      Trajanje: 30-40 minut<\/p>

      Postopek: Vaja se za\u010dne, ko prva oseba vstopi v krog. Od tega trenutka naprej pogovor med udele\u017eenci ni ve\u010d dovoljen. V krogu je lahko naenkrat le ena oseba ali pa ga pre\u010dka le z enim delom telesa. Na koncu vaje mora imeti vsak udele\u017eenec vsaj eno kocko. Udele\u017eenci, ki so ‘neposredno sosednji’ prej\u0161njemu aktivnemu u\u010dencu (ki je odstranil kocko), ne smejo ukrepati naslednji. \u010ce je pravilo prekr\u0161eno, se vaja za\u010dne znova. Po prvem krogu falicitator podeli konstruktivne povratne informacije in pohvale. Nato je poudarjeno, da je zagotovo mogo\u010de vajo opraviti v polovici \u010dasa (ki je bil izmerjen). \u010ce se skupina strinja, se vaja ponovi. Ko je dose\u017een dolo\u010den \u010dasovni cilj, se povratne informacije ponovno podajo na podporen na\u010din in dolo\u010di se nov, veliko zahtevnej\u0161i \u010dasovni cilj. \u010ce se skupina s tem strinja, se vaja za\u010dne znova. Ta postopek se lahko ponovi ve\u010dkrat. <\/p>

      Tabela 2. Dejanja \u2013 Korak 2. <\/strong><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\n\n\n\n
      Dejanja facilitatorja <\/strong><\/th>\nDejanja udele\u017eencev <\/strong><\/th>\n<\/tr>\n
      Izmerite \u010das vsakega kroga.<\/td> \nVklju\u010dite se v dejavnost v skladu s pravili in dogovorjeno strategijo.<\/td>\n<\/tr>\n
      Pohvalite udele\u017eence, ko je krog kon\u010dan, in predlagajte, da v naslednjem poskusu poskusijo kon\u010dati hitreje.<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n\n<\/tbody>\n<\/table>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

      Refleksija: Ta vaja udele\u017eencem omogo\u010da, da preizkusijo sodelovalno dinamiko skupine, z razpravo o strategiji pred in spremljanjem dogajanja po njej. Skupina posku\u0161a skupaj re\u0161iti vse te\u017eji izziv. <\/p>

      Romunska pilotna izku\u0161nja: Med izvajanjem so facilitatorji opazili, da so se udele\u017eenci sprva osredoto\u010dili na dokon\u010danje naloge, ne pa na to, kako sodelujejo. Ko je dejavnost napredovala in se je raven izziva pove\u010devala, so postajale skupinske dinamike bolj vidne, vklju\u010dno z vodstvenimi vedenji, vzorci izklju\u010devanja in razlikami v anga\u017eiranosti. Te interakcije so zagotovile bistveno gradivo za fazo refleksije. <\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

      \n\t\t\t\t\t

      Korak 3: Debriefing in evalvacija (\u010de je potrebno):<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

      Trajanje: 10-15 minut<\/p>

      Postopek: Refleksija je odvisna od zaznanih dejanj\/dinamike v skupini. \u010ce je pri\u0161lo do ve\u010djih konfliktov ali marginalizacije, je lahko v ve\u010dji skupini sprva te\u017eje reflektirati. Zato je priporo\u010dljivo, da po potrebi kasneje izvedete individualne pogovore (\u0161e posebej z aktivno vpletenimi osebami). \u0160e posebej zanimivo je kot facilitator med to vajo natan\u010dno opazovati: Kdo je sli\u0161an? Koga ne poslu\u0161ajo? Kako se odzivajo na napake \u2013 druga\u010de ali enako za vse? Ali so vsi vklju\u010deni ali so mnenja nekaterih pregla\u0161ena? <\/p>


      Tabela 3. Dejanja \u2013 Korak 3. <\/strong><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
      Dejanja facilitatorja <\/th><\/strong>Dejanja udele\u017eencev <\/strong><\/th><\/tr>

      Povabite udele\u017eence, da razmislijo in delijo, kako so se po\u010dutili med in po aktivnosti.<\/p><\/td>

      		Premislite o izku\u0161nji, samostojno in v skupini.<\/td><\/tr>

      Naslednja vpra\u0161anja lahko vodijo razmislek: Kaj nam je pomagalo pri tej nalogi, kaj nas je oviralo?
      Katere so bile klju\u010dne to\u010dke\/ideje\/izjave za re\u0161itev?
      Kako smo pri\u0161li do skupnega pristopa?
      Ali so bili vsi sli\u0161ani in ali je vsak lahko prispeval?<\/p><\/td>

      		 <\/td><\/tr>
      Dovolite variacije glede na individualne potrebe posameznikov in skupine.<\/td> <\/td><\/tr><\/tbody><\/table>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

      Refleksija: Ta korak udele\u017eencem pomaga razmisliti o skupinski dinamiki, o konfliktih in izklju\u010denosti ali o tem, kaj je omogo\u010dilo sodelovanje. Udele\u017eenci lahko opazijo, da so izzivi del skupin, a tudi, da je za uspe\u0161no iskanje re\u0161itve potrebnih ve\u010d razli\u010dnih ljudi z razli\u010dnimi viri in mo\u010dmi. Lahko se pojavijo tudi vpogledi v skupinsko komunikacijo skupine, o katerih lahko razpravljamo. <\/p>

      Romunska pilotna izvedba: Faza refleksije je udele\u017eencem pomagala, da so bolje razumeli, kako so komunikacija, inkluzija in odlo\u010danje vplivali na uspeh skupine. Veliko udele\u017eencev je prepoznalo, da niso vsi glasovi enako sli\u0161ani, razmi\u0161ljali so tudi o svoji lastni nagnjenosti, da v skupinskih situacijah bodisi dominirajo ali se umaknejo. Ta faza je podpirala razvoj samospoznavanja in udele\u017eence spodbudila, da razmislijo, kako lahko prispevajo k bolj vklju\u010dujo\u010dim, spo\u0161tljivim in u\u010dinkovitim skupinskim interakcijam. <\/p>

      Obvezni materiali: gradniki (kocke ali kaj podobnega), vrv, ura.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

      \n\t\t\t\t\t\t\t
      \n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t

      Mo\u017ene prilagoditve:<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

      Intenzivnost te vaje je treba upravljati tako, da ustvari zahtevno situacijo za udele\u017eence. Ena od mo\u017enosti za to je ta stavek: ‘Zadnja skupina, v kateri sem nadzoroval to vajo, jo je opravila v … sekunde.’ \u010ce postanejo o\u010ditni ve\u010dji konflikti, znaki izklju\u010devanja itd., je priporo\u010dljivo, da intenzivnost ne pove\u010duje ve\u010d. <\/p>

      Romunska perspektiva: Glede na izku\u0161nje tekom pilotne izvedbe je priporo\u010dljivo prilagoditi stopnjo kompleksnosti in \u010dasovnega pritiska glede na kohezijo in izku\u0161nje skupine. V skupinah z manj zaupanja ali te\u017eavami v komunikaciji je treba ve\u010d \u010dasa nameniti razpravi o strategiji in usmerjanju facilitatorjev. V bolj povezanih skupinah lahko pove\u010danje stopnje izziva pomaga jasneje izpostaviti skupinsko dinamiko in spodbuja globlje razmislek. <\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

      \n\t\t\t\t\t

      Odzivi, opa\u017eeni med pilotno izvedbo:<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

      Romunska pilotna izvedba: V romunski pilotni izvedbi je bilo kvalitativno ocenjevanje \u0161e posebej dragoceno pri oceni u\u010dinka dejavnosti. Spremembe v udele\u017ebi, komunikacijskih vzorcih in skupinski interakciji so bile jasno vidne med fazo vaje in refleksije. Udele\u017eenci so pokazali ve\u010djo ozave\u0161\u010denost o dinamiki skupine, tudi kadar te spremembe niso bile v celoti zajete z orodji za samoocenjevanje. Facilitatorji so opazili, da sta se vklju\u010denost in sodelovanje skozi celotno dejavnost izbolj\u0161ala, zlasti v ponavljajo\u010dih se poskusih, kjer so udele\u017eenci \u017eeleli izbolj\u0161ati svojo uspe\u0161nost. Raven zaupanja v skupini je vplivala tako na sodelovanje kot na odprtost med refleksijo. Skupine, ki so se po\u010dutile varne in podprte, so pokazale ve\u010djo pripravljenost za razpravo o svojem vedenju in interakcijah. Udele\u017eenci so pokazali visoko stopnjo anga\u017eiranosti in motivacije, zlasti zaradi interaktivne in tekmovalne narave dejavnosti. Hkrati pa so se pojavljali trenutki frustracij, ko so bila pravila kr\u0161ena ali ko so se pojavila nesoglasja glede strategije. Nekateri udele\u017eenci so naravno prevzeli vodstvene vloge, medtem ko so drugi ostali bolj pasivni ali zadr\u017eani. Ko je dejavnost napredovala, so \u0161tevilne skupine izbolj\u0161ale svojo koordinacijo in se bolj zavedale pomena komunikacije, poslu\u0161anja in sodelovanja. Dejavnost je prav tako razkrila, kako udele\u017eenci reagirajo na pritisk, tekmovanje in napake, ter ponudila dragocene vpoglede v dinamiko skupine in individualno vedenje znotraj ekipe. <\/p>

      Avstrijska pilotna izvedba: Facilitatorji so opazili visoko motivacijo mladih za sodelovanje in doseganje vedno bolj\u0161ih rezultatov v vaji. Proces u\u010denja in na\u010din, kako se razvije nova strategija, se prav tako spreminja z vsakim novim poskusom. Zanimivo je tudi videti, kako dolgo skupina ostane pri isti strategiji, preden naredi prilagoditev. Vzdu\u0161je med vajo je pogosto napeto. Enostavno je prepoznati, \u010de se posamezni mladi ne po\u010dutijo sli\u0161ani, in kak\u0161ne so njihove re\u0161itve. Poleg tega je to vaja, pri kateri lahko postane zelo glasno in se lahko \u010dustva stopnjujejo. Facilitatorji morajo zato ta \u010dustva dobro uravnavati, hkrati pa jih dopu\u0161\u010dati.
      Opazovati je, kako visok je prag frustracije skupine in kako se skupina spopada s trenutkih, v katerih se pravila ne upo\u0161tevajo. Poleg tega je razplamtitev \u010dustev lahko spodbuda za razvoj vedno bolj\u0161ih strategij. Skupine, ki dobro sodelujejo, so kasneje bolj odprte za refleksijo. <\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

      \n\t\t\t\t\t

      Tveganja in opozorila:<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
      \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
      • Prosimo, bodite pozorni na (lahko mo\u010dna) vzbujena \u010dustva v skupini ali pri posameznikih. Vajo naj razlo\u017eita in vodita dva mentorja. <\/li>
      • Ne silite v deljenje osebnih izku\u0161enj.<\/li>
      • Orodje ne obravnava travme, temve\u010d se osredoto\u010da na ozave\u0161\u010danje.<\/li><\/ul>

        Romunska perspektiva: V romunskem pilotu je bilo opa\u017eeno, da lahko tekmovalni elementi in \u010dasovni pritisk vodijo do frustracij ali napetosti znotraj skupine, \u0161e posebej, kadar komunikacija ni u\u010dinkovita. Facilitatorji naj skrbno spremljajo dinamiko skupine, da zagotovijo, da so vsi udele\u017eenci vklju\u010deni in da nih\u010de ne bo nenehno spregledan ali marginaliziran. <\/p>

        Pomembno je uravnote\u017eiti izziv in podporo, prilagoditi dejavnost potrebam skupine ter ohranjati varno in spo\u0161tljivo okolje skozi celoten proces.<\/p>

        <\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

        Kocke v krogu Namen: Ta vaja je \u0161e posebej primerna (v kontekstu prepre\u010devanja medvrstni\u0161kega nasilja) za prepoznavanje, kako skupina deluje […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":19724,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"elementor_header_footer","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[480,282,510,485,283,486],"tags":[],"class_list":["post-19826","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-10-19-let-2","category-interaktivne-igre-in-igranje-vlog","category-preprecevanje-ustrahovanja-in-nasilja","category-socialni-odnosi-in-inkluzija","category-splosna-mladina","category-zacetek"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19826","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=19826"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19826\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":19827,"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19826\/revisions\/19827"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/19724"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=19826"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=19826"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/meetplatform.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=19826"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}