Drevo življenja
Namen: Dejavnost »Drevo življenja« podpira mlade pri razmišljanju o identiteti in življenjskih izkušnjah skozi pripovedovanje zgodb in simbolno upodobitev. Udeležencem pomaga ponovno premisliti osebnih življenjskih zgodbah in razviti razumevanje svoje identitete, ki temelji na moči, hkrati pa raziskuje motivacijske in podporne dejavnike v njihovem življenju.
Nagovorjen izziv: Veliko mladih, zlasti tistih iz ranljivih ali kompleksnih okolij (kot so mladi v alternativni oskrbi, rejniških družinah, kompleksnih družinskih situacijah, mladi NEETi, mladostniki z posebnimi potrebami ali tisti s travmatičnimi izkušnjami), ahko težko prepozna svoje osebne moči in razume, kako njihove življenjske izkušnje oblikujejo njihovo identiteto in počutje.
Pomembnost za duševno zdravje: Dejavnost prispeva k pismenosti na področju psihosocialnega zdravja z izboljšanjem sposobnosti mladih, da prepoznajo, kako njihove življenjske zgodbe vplivajo na njihovo duševno zdravje in socialno dobrobit. Podpira udeležence pri prepoznavanju njihovih psiholoških moči, osebnih lastnosti in razpoložljive socialne podpore, kar spodbuja samorefleksijo, odpornost in bolj pozitivno razumevanje samega sebe.
Predvidena sprememba:
- Povečanje samorefleksije in samospoštovanja z razmislekom o osebni identiteti;
- Okrepitev samozavesti z omogočanjem ustvarjanja in delitev življenjskih zgodb;
- Pomoč udeležencem pri prepoznavanju njihovih osebnostnih lastnosti, moči in sposobnosti;
- Spodbujanje pri raziskovanje notranjih in zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na njihove odločitve in prihodnje poti.
Romunska perspektiva: Pilotna izvedba v Romuniji je potrdila relevantnost orodja za mlade z raznolikimi in pogosto ranljivimi ozadji. Pogosta opazka je bila, da so udeleženci bistveno lažje prepoznali svoje slabosti kot prednosti, kar odraža nagnjenost k samopodobi, ki temelji na zaznavanju lastnih primanjkljajev. V tem kontekstu je dejavnost Drevo življenja igrala ključno vlogo pri premiku osredotočenosti na osebne vire in pozitivne identitetne elemente. Dejavnost je udeležencem pomagala postopoma prepoznati njihove sposobnosti, interese in podporne sisteme, kar je prispevalo k izboljšanju samopodobe in večji odprtosti za samorefleksijo. Prav tako je omogočila razvoj bolj uravnotežene samopodobe, zlasti udeležencem, ki so sprva težko izražali osebne prednosti ali prihodnje želje.
Kontekst pilotne izvedbe
Ta dejavnost je bila izvedena kot del pilotne izvedbe projekta MEET v prostorih Združenja Amica Educa, projektnega partnerja iz Tuzle v Bosni in Hercegovini. Srečanje je potekalo v živo in je bilo nudeno skupini osmih mladih NEETov, enemu moškemu in sedmim ženskam. Srečanje sta vodila dva facilitatorja. Sledila je interaktivnemu formatu, ki je združeval individualno refleksijo, ustvarjalno slikanje in skupinsko razpravo. Udeleženci so ustvarili svoja “Drevesa življenja” in bili povabljeni, da razmislijo o svojih močeh, dosežkih, izzivih, upih in sanjah. Srečanje je potekalo v podpornem neformalnem učnem okolju, ki je udeležence spodbujalo k razmisleku o osebnih izkušnjah ter raziskovanju svoje identitete, moči in virov podpore. Dejavnost Drevo življenja je bila prav tako izvedena v Romuniji na več lokacijah, vključno z Reșițo, Bocșo in Anino, pa tudi v mladinskem centru. Dejavnost je bila izvedena z različnimi skupinami mladih, vključno z učenci, mladimi s posebnimi izobraževalnimi potrebami in udeleženci iz ranljivih okolij. Velikosti skupin so se razlikovale, kar je facilitatorjem omogočilo, da so orodje preizkusili tako v manjših kot večjih skupinskih dinamikah. Srečanja so potekala v neformalnem izobraževalnem okolju, s poudarkom na ustvarjanju varnega in podpornega okolja. V več primerih je bil psiholog vključen kot facilitator, kar se je izkazalo za še posebej dragoceno pri usmerjanju refleksije in podpori udeležencem v bolj občutljivih trenutkih. Izvedba je združila individualno ustvarjalno delo z vodenimi skupinskimi razpravami, kar udeležencem omogoča raziskovanje osebnih izkušenj in hkrati ponuja koristi interakcije med vrstniki. Romunska pilotna izvedba je izpostavila prilagodljivost orodja v različnih kontekstih, hkrati pa poudarila pomen sloga facilitacije, kohezije skupine in razporeditve časa za doseganje smiselnih rezultatov refleksije.
Teoretično ozadje
Osebna identiteta in samorazumevanje se razvijata skozi zgodbe, ki jih ljudje pripovedujejo o svojem življenju. Pristopi, ki temeljijo na pripovedi in moči v mladinskem delu, poudarjajo pomen pomoči mladim, pri tem, da lažje prepoznajo svoje sposobnosti, vire podpore in podporne odnose, ki so pomembni zaščitni dejavniki za duševno zdravje in odpornost. Mladi, ki so doživeli kompleksne življenjske situacije, kot so družinska nestabilnost, socialna izključenost ali druge zahtevne okoliščine, včasih svoje življenje dojemajo predvsem skozi težave ali omejitve. To lahko vpliva na njihovo samopodobo, usmerjenost v prihodnost in sposobnost prepoznavanja notranjih in zunanjih virov, ki lahko podpirajo njihov razvoj. Dejavnost »Drevo življenja« uporablja simbolno in ustvarjalno metaforo, da udeležencem pomaga razmisliti o različnih vidikih njihovega življenja. Skozi risanje in pripovedovanje zgodb mladi raziskujejo svoje pretekle izkušnje, sedanje okoliščine, osebnostne lastnosti in prihodnje želje z uporabo elementov drevesa (korenine, tla, deblo, veje, listje in sadovi). Z organizacijo svojih življenjskih zgodb na tako strukturiran in ustvarjalen način lahko udeleženci bolje prepoznajo svoje moči, prepoznajo podporne ljudi v svojem življenju in razvijejo bolj uravnotežen in opolnomočujoč pogled na svojo identiteto. Uporaba metafor in ustvarjalnega izražanja naredi proces refleksije dostopen in zanimiv, še posebej za mlade, ki morda težko neposredno govorijo o osebnih izkušnjah. Na ta način dejavnost podpira samorefleksijo, odpornost in razumevanje življenjske zgodbe, ki začne temeljiti na lastni moči. Romunska pilotna izvedba je potrdila relevantnost narativnega in na moč usmerjenega pristopa opisanega zgoraj, zlasti pri delu z mladimi, ki niso vajeni strukturiranega razmišljanja o svojih osebnih izkušnjah. Udeleženci so na začetku aktivnosti pogosto kazali omejeno sposobnost povezovanja preteklih izkušenj s svojo trenutno identiteto ali prihodnjimi ambicijami. Okvir vaje je ta proces podpiral z jasno in dostopno strukturo za razmislek, ki udeležencem pomaga organizirati misli in postopoma graditi bolj koherentno in pozitivno osebno pripoved. To je bilo še posebej pomembno za tiste z nizko samozavestjo, ki so se sprva bolj osredotočali na negativne izkušnje ali zaznane omejitve.
Ciljna skupina
- Starost: 15–30 let (prilagodljivo tudi za odrasle)
- Profil: splošna populacija mladine, NEET mladi, mladi iz ranljivih okolij, mladi s kompleksnimi življenjskimi izkušnjami
- Kontekst: neformalna ali formalna izobraževalna okolja (izobraževalne dejavnosti, delavnice, usposabljanja)
V romunski pilotni izvedbi se je orodje izkazalo za posebej relevantno za mlade z nizko samopodobo, omejenimi sposobnostmi samorefleksije ter za tiste iz socialno-ekonomsko prikrajšanih ali migracijsko prizadetih okolij. Učinkovita je bila tudi pri delu z udeleženci s posebnimi izobraževalnimi potrebami, pod pogojem, da je bila ponujena dodatna podpora pri facilitaciji in poenostavljena razlaga.
Kontekst uporabe
Lokacija: šole, nevladne organizacije, mladinski centri, skupnostni centri, programi psihosocialne podpore itd. Pilotna izvedba je potrdila, da je orodje zelo prilagodljivo v različnih okoljih, vključno s šolskimi okolji, mladinskimi centri in neformalnimi okolji. Vendar pa je njena učinkovitost odvisna od sposobnosti facilitatorja, da ustvari varen prostor in prilagodi stopnjo refleksije potrebam skupine.
Vrste veščin in dimenzije, ki jih nagovarjamo:
- Socio-čustvene veščine: samospoznanje, čustveno izražanje, prepoznavanje osebnih moči
- Relacijske veščine: prepoznavanje podpornih odnosov, občutek pripadnosti, cenjenje drugih
- Veščine odpornosti: prepoznavanje notranjih virov, krepitev samozavesti, spopadanje z življenjskimi izzivi
- Veščine zavedanja: razmišljanje o osebni identiteti, razumevanje vpliva življenjskih izkušenj na blagostanje, usmeritev v prihodnost.
Opis dejavnosti – korak za korakom
Korak 1: Uvod
Trajanje: 10 – 15 minut
Postopek: Facilitator začne dejavnost tako, da udeležence povabi, naj razmislijo o zgodbah in svoji vlogi v življenjih ljudi. Udeležencem zastavljajo vprašanja, kot so:
- Uživate v poslušanju ali branju zgodb?
- Kaj mislite, da je namen zgodb?
- Ste kdaj pripovedovali zgodbe o sebi? Če da, kdaj? Če ne, zakaj?
Facilitator pojasni, da ima vsak osebno zgodbo, oblikovano z izkušnjami, odnosi in pomembnimi trenutki v življenju. Dejavnost bo udeležencem pomagala raziskati lastne življenjske zgodbe na ustvarjalen način z uporabo metafore drevesa.
Tabela 1. Dejanja – Korak 1.
| Dejanja facilitatorja | Dejanja udeležencev |
|---|---|
| Predstavite temo zgodb in njihovo vlogo v življenjih ljudi. | Odgovarjajte in razmišljajte o vprašanjih o zgodbah. |
| Postavljajte vprašanja o zgodbah in osebnih izkušnjah. | Delite svoje misli ali izkušnje, če vam je prijetno. |
| Pojasnite, da bo dejavnost vključevala raziskovanje osebnih zgodb skozi metaforo “drevesa življenja”. | |
| Če pride do razprave, opazite prispevke udeležencev, upoštevajte ključne ideje in spodbujajte spoštljivo deljenje. |
Refleksija: Ta uvodna razprava udeležencem pomaga razumeti, da ima vsak svojo zgodbo in da jim razmislek o življenjskih izkušnjah lahko pomaga bolje razumeti sebe in svoje moči. To pripravi skupino na ustvarjalno dejavnost, ki sledi.
Korak 2: Ustvarjanje drevesa življenja
Trajanje: 45 – 60 minut
Postopek: Facilitator pojasni, da bodo udeleženci ustvarili svojo lastno risbo “Drevo življenja”, ki predstavlja različne vidike njihovega življenja. Predstavljena je vnaprej narisana predloga drevesa in vsak del drevesa je pojasnjen. Udeleženci so vabljeni, da razmislijo o svojih izkušnjah in jih simbolično predstavijo v risbi. Facilitator na kratko predstavi pomen vsakega dela drevesa:
Korenine – Oblikovalni elementi: družina, regija/mesto/skupnost, iz katere prihajajo; kultura, vera, jezik, pretekle izkušnje (ena ali dva), najljubši spomini, šole, ki so jih obiskovali, katerikoli drugi pomembni vplivi.
Tla – Rutine in vedenja: dnevne rutine, trenutne okoliščine in trenutne vrednote: kje udeleženci živijo, s kom živijo, ljudje, ki nanje pozitivno vplivajo, hobiji, trenutne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo itd. Tla so lahko predstavljena kot gladka, neravna ali polna kamnov – odvisno od tega, kako udeleženci vidijo svojo trenutno življenjsko situacijo.
Deblo – Talenti in veščine: veščine, sposobnosti in lastnosti, ki jih udeleženci prepoznajo pri sebi ali pa jih drugi cenijo pri njih (vključno s stvarmi, v katerih bi bili morda dobri, če bi imeli priložnost). Deblo je lahko narisano debelejše ali tanjše, odvisno od tega, kako samozavestni se udeleženci trenutno počutijo glede teh sposobnosti.
Veje – upanja, sanje, želje in cilji: kratkoročne ali dolgoročne ambicije in prihodnji načrti. Udeleženci lahko tudi razmislijo, kako bi lahko dosegli te cilje in kdo bi jih lahko podprl na poti.
Listi – podpora in zavezniki: imena ljudi, ki so pomembni v življenju udeležencev in jih podpirajo ali navdihujejo. Udeleženci lahko razmislijo tudi o tem, zakaj so ti ljudje zanje pomembni in kaj so se od njih naučili. Če nekateri posamezniki niso več v stiku ali so že umrli, jih lahko predstavimo kot odpadlo listje ob drevesu – še vedno pomembno, a ni več osrednje v njihovem življenju.
Sadeži – Notranja moč: osebne lastnosti, kot so pogum, prijaznost, trdo delo, odpornost in drugi notranji viri, ki jim pomagajo napredovati in doseči cilje.
Sonce in dež – Elementi, ki omogočajo rast ali pa jo zavirajo: zunanji dejavniki, ki udeležencem pomagajo osebno in profesionalno rasti ali pa jih pri tem ovirajo.
Udeležence spodbujajo, da svoja drevesa rišejo ustvarjalno in se osredotočijo na osebni pomen, ne pa na umetniško kakovost. Facilitator nudi čas za razmislek in risanje ter ponuja spodbudo in podporo, kadar je to potrebno.
Tabela 2. Dejanja – Korak 2.
| Dejanja facilitatorja | Dejanja udeležencev |
|---|---|
| Predstavite predlogo Drevesa življenja in razložite pomen vsakega dela drevesa. | Poslušajte razlago drevesnih elementov. |
| Zagotovite risarske materiale in dovolj časa za aktivnost. | Premislite o različnih vidikih njihovega življenja. |
| Spodbujajte udeležence, da razmišljajo o različnih vidikih svojega življenja med ustvarjanjem drevesa. | Ustvarite njihovo osebno risbo “Drevo življenja” s simboli in besedami. |
| Ponudite usmeritve in spodbudo med postopkom risanja, če je potrebno. |
Refleksija: Ta korak udeležencem omogoča, da na strukturiran in ustvarjalen način raziskujejo svoje življenjske izkušnje, moči, odnose in želje. Vizualna predstavitev njihove življenjske zgodbe jim pomaga prepoznati osebne vire moči in podporne odnose, ki prispevajo k njihovemu dobremu počutju. Prav tako spodbuja udeležence, da razmislijo o svoji identiteti in razvijejo bolj uravnotežen ter na moči usmerjen pogled na svoje življenje.
Opomba: Drevo naj predvsem odraža upanje, pozitivne zgodbe in moči. Čeprav se lahko delijo neprijetne izkušnje, bi moral biti splošni poudarek na krepitvi samospoštovanja in prepoznavanju osebnih virov. Facilitator lahko nudi individualno podporo, da udeležencem pomaga osredotočiti se na pozitivne vidike, če je to potrebno.
Korak 3: Pripovedovanje zgodbe
Trajanje: 25–30 minut
Postopek: Ko udeleženci zaključijo risbe Drevesa življenja, jih facilitator povabi, da delijo svoja drevesa in zgodbe za njimi. Udeleženci lahko predstavijo različne dele svojega drevesa in pojasnijo, kaj predstavljajo v njihovem življenju. Deljenje je prostovoljno. Udeleženci, ki raje ne predstavljajo svojega drevesa, lahko razmislijo o svoji izkušnji z ustvarjanjem in delijo misli ali vpoglede, ki so jih pridobili med postopkom. Facilitator spodbuja spoštljivo in podporno vzdušje med deljenjem. Po vsaki predstavitvi lahko facilitator in drugi udeleženci ponudijo pozitivne in spodbudne povratne informacije. Če je primerno, lahko facilitator kot primer deli tudi svoje Drevo življenja.
Tabela 3. Dejanja – Korak 3.
| Dejanja facilitatorja | Dejanja udeležencev |
|---|---|
| Povabite udeležence, da delijo svoje Drevo življenja in zgodbe, ki stojijo za njim. | Predstavite Drevo življenja in jim razložite različne elemente, če vam je prijetno. |
| Poudarite, da je deljenje prostovoljno. | Poslušajte zgodbe drugih s spoštovanjem in pozornostjo. |
| Spodbujajte spoštljivo poslušanje in podporne povratne informacije znotraj skupine. | Ponudite podporne in pozitivne povratne informacije sodelavcem. |
| Ponudite pozitivne povratne informacije in povdarite moči ter refleksije udeležencev. |
Refleksija: Deljenje zgodb udeležencem omogoča, da izrazijo svoje izkušnje, moči in želje v podpornem okolju. Poslušanje zgodb drugih lahko spodbuja empatijo, medsebojno razumevanje in povezanost znotraj skupine.
Korak 4: Pregled in ocenjevanje
Trajanje: 15 – 20 minut
Postopek: Ko udeleženci dokončajo in delijo svoje risbe Drevesa življenja, jih facilitator povabi, da razmislijo o izkušnji ustvarjanja svojih dreves in delijo svoje zgodbe. Refleksija se osredotoča na to, kaj so udeleženci odkrili o sebi. Facilitator lahko vodi razpravo z vprašanji, kot so:
- Kaj ste se naučili o sebi med to dejavnostjo?
- Kako se zdaj počutite glede svojih moči in ciljev?
Facilitator povzame glavne vpoglede iz razprave in izpostavi pomen njihovih zgodb, pri čemer prepozna osebne prednosti, podporne odnose in upanje za prihodnost.
Tabela 4. Dejanja – Korak 4.
| Dejanja facilitatorja | Dejanja udeležencev |
|---|---|
| Vodite udeležence, v razmišljanje o aktivnosti z vprašanji. | Razmislite o izkušnji ustvarjanja in deljenja njihovega Drevesa življenja. |
| Spodbujajte prostovoljno deljenje misli in izkušenj. | Delite vpoglede ali občutke, če se počutite udobno. |
| Povzemite ključne vpoglede iz razprave. | |
| Poudarite pomen prepoznavanja osebnih moči in podpornih sistemov. |
Refleksija: Ta korak udeležencem omogoča, da integrirajo svoje izkušnje iz dejavnosti in razmislijo o svojih osebnih močeh, odnosih in aspiracijah. Krepi samospoznanje in spodbuja udeležence, da svoje življenjske zgodbe vidijo z bolj pozitivne in opolnomočujoče perspektive.
Korak 5: Galerija za skupinsko refleksijo
Trajanje: 10 – 15 minut
Postopek: Facilitator udeležence povabi, da svoje risbe Drevesa življenja postavijo skupaj na steno ali tablo, s čimer ustvarijo simbolni “gozd”. Ta vizualna predstavitev poudarja raznolikost izkušenj, moči in aspiracij znotraj skupine. Udeleženci so povabljeni, da se sprehodijo in opazujejo drevesa, ki so jih ustvarili drugi. Facilitator lahko udeležence spodbudi, da na drevesa drug drugega zapišejo pozitivna sporočila, komentarje ali nalepke kot izraz hvaležnosti in podpore. Facilitator zaključi dejavnost s poudarkom, da tako kot v gozdu, kjer doprinašajo različna drevesa, zgodba vsakega posameznika prispeva k moči in bogastvu skupine. To spodbuja občutek pripadnosti in kolektivne podpore.
Tabela 5. Dejanja – Korak 5.
| Dejanja facilitatorja | Dejanja udeležencev |
|---|---|
| Povabite udeležence, da skupaj postavijo svoja drevesa na steno ali desko in tako ustvarijo “gozd”. | Svoje risbe Drevesa življenja obesite na steno ali tablo. |
| Spodbujajte udeležence, da opazujejo drevesa, ki jih ustvarjajo drugi. | Opazujte drevesa, ki so jih ustvarili drugi udeleženci. |
| Povabite udeležence, da pustijo pozitivna sporočila ali podporne komentarje. | Če želite, pustite pozitivna sporočila ali podporne komentarje za druge. |
| Izpostavite idejo raznolikosti, povezanosti in kolektivne moči znotraj skupine. |
Refleksija: Ustvarjanje skupinskega “gozda” udeležencem pomaga doživeti občutek pripadnosti in povezanosti znotraj skupine. Poudarja, da je zgodba vsakega posameznika edinstvena, hkrati pa prikazuje, kako lahko različne izkušnje in moči sobivajo in si medsebojno pomagajo.
Nadaljevanje (neobvezno): Udeležence lahko spodbujamo, da se skozi čas vračajo k svojemu Drevesu življenja in dodajajo nove veje, sadove ali liste, ko pridobivajo nove izkušnje in vpoglede. Udeleženci lahko tudi fotografirajo “gozd”, ki je nastal med dejavnostjo, kot vizualni opomnik na moči in skupne izkušnje skupine. Sliko si lahko ponovno ogledate v prihodnjih srečanjih ali jo delite z udeleženci kot opomnik na njihovo osebno rast in medsebojno podporo.
Zahtevani materiali:
- A3 papir ali flipchart papir
- Voščenke, flomastri ali barvice
- Vnaprej narisan predloga za Drevo življenja z navodili (pripravil jih je facilitator na papirju ali kartonu)
- Primer dokončanega Drevesa življenja (neobvezno, pripravljeno s strani facilitatorja)
- Predstavitvena tabla ali stenski prostor za razstavljanje dreves
- Papirnati trak, magneti ali zatiči za pritrditev risb.
Izvedba je pokazala, da so se udeleženci zlahka vključili v risalni del, medtem ko so reflektivni vidiki dejavnosti zahtevali aktivno vodenje. Veliko udeležencev je potrebovalo dodatne usmeritve in konkretne primere, da bi prepoznali osebne moči in življenjske izkušnje. Začetek pri znanih temah, kot so hobiji ali dnevne rutine, se je izkazal za učinkovit izhodišče. Opazili smo tudi, da razporeditev časa pomembno vpliva na globino refleksije. V krajših srečanjih so udeleženci običajno ostajali na bolj površinski ravni, medtem ko sta daljši čas in vodena razprava omogočala globlje samoraziskovanje.
Možne prilagoditve
Dejavnost je mogoče prilagoditi glede na potrebe skupine, starost in stopnjo pripravljenosti na osebno refleksijo. Učinkovitost orodja je odvisna od sposobnosti facilitatorja, da prilagodi pristop in ustvari varno ter podporno okolje, kjer se udeleženci počutijo udobno pri povezovanju skozi zgodbe.
- Faza refleksije in deljenja lahko poteka v parih ali majhnih skupinah namesto v celotni skupini, da se ustvari varnejši prostor za udeležence, ki morda še niso pripravljeni deliti z drugimi.
- Facilitatorji naj zagotovijo, da so jezik, primeri in razlage, uporabljene med aktivnostjo, relevantni za kulturni in družbeni kontekst udeležencev.
- Posebno pozornost je treba nameniti delu z ranljivimi posamezniki ali skupinami, pri čemer je treba zagotoviti občutljivost do njihovih izkušenj in pripravljenost na refleksivne dejavnosti.
- Dodatna podpora je lahko zagotovljena udeležencem, ki so jim določeni deli dejavnosti zahtevni.
- Udeleženci, ki neradi rišejo, lahko svoje ideje izrazijo z besedami, simboli ali kolažnimi materiali.
- Dejavnost je mogoče izvajati tudi čez več srečanj, da se omogoči več časa za razmislek in razpravo.
V romunskem kontekstu je bilo še posebej koristno prilagoditi dejavnost s poenostavitvijo navodil in ponujanjem navodil korak za korakom, zlasti za udeležence z omejenimi izkušnjami samorefleksije. V skupinah z nižjo kohezijo je delo v parih ali manjših skupinah pred plenarnim deljenjem povečalo sodelovanje in občutek varnosti. Poleg tega so facilitatorji ugotovili, da je koristno, da se bolj osredotočijo na skupno nagovarjanje tem kot na podrobno individualno deljenje v večjih skupinah.
Ocena učinka aktivnosti
| Indikator | Metoda vrednotenja |
|---|---|
| Povečana samorefleksija in refleksija o osebni identiteti | Kratek refleksivni list, izpolnjen na koncu aktivnosti |
| Sposobnost prepoznavanja osebnih moči in lastnosti | Samoocenjevalne izjave, ocenjene na lestvici (1–5) |
| Zavedanje podpornih odnosov in prihodnjih ambicij | Refleksivna vprašanja o podpornih mrežah in osebnih ciljih |
| Povečano zaupanje v osebne moči in sposobnosti. | Samoocena v obliki izpolnitve vprašalnika po aktivnosti. |
Opazovanja iz pilotne izvedbe so pokazale, da so bile kvalitativne povratne informacije in skupinske razprave še posebej dragocene pri zajemanju učinka dejavnosti. Udeleženci so pogosto izražali povečano zavedanje o svojih osebnih močeh in podpornih mrežah, tudi kadar te spremembe niso bile v celoti odražene v kvantitativnih ocenah samoocene.
Refleksija izvajalcev:
Facilitatorji so opazili, da se je angažiranost udeležencev postopoma povečevala skozi celotno dejavnost, zlasti v fazi deljenja vsebine. Ustvarjanje varnega in neobsojajočega okolja je bilo ključno za spodbujanje sodelovanja in odprtosti. Skupine z višjo začetno stopnjo zaupanja so pokazale globljo refleksijo in večjo pripravljenost za deljenje osebnih izkušenj.
Odzivi, opaženi med pilotno izvedbo
Udeleženci so na splošno pokazali srednjo stopnjo angažiranosti med aktivnostjo. Mnogi so bili aktivno vključeni v razmišljanje o svojih izkušnjah ter prepoznavanje svojih moči, dosežkov in ambicij med ustvarjanjem risb Drevesa življenja. Več udeležencev je izrazilo hvaležnost za priložnost za razmislek o svojih osebnih virih in poudarilo, da se že dolgo niso ukvarjali s takšno samorefleksijo. Dejavnost jim je pomagala prepoznati osebne lastnosti in moči, ki jih prej niso upoštevali, kar je prispevalo k večji samozavesti in samorefleksiji. Nekateri udeleženci sprva raje niso želeli deliti svojega Drevesa življenja s skupino in so se odločili, da bodo svoje razmisleke obdržali zase. Facilitator je to naslovil s poudarkom, da je deljenje prostovoljno, ter z ustvarjanjem podpornega in neobsojajočega vzdušja. Udeležence se je spodbujalo, naj delijo le tiste dele, o katerih so se počutili udobno govoriti, kot so ena sama prednost ali podporna oseba v njihovem življenju. Ta pristop je pomagal graditi zaupanje znotraj skupine in nekaterim udeležencem omogočil, da so med razpravo postopoma postali bolj odprti. Pomemben rezultat dejavnosti je bil razvoj občutka pripadnosti in medsebojne podpore znotraj skupine. Ko so bila posamezna drevesa prikazana skupaj kot simbolni “gozd”, so udeleženci prepoznali, kako so njihove različne izkušnje in moči prispevale k skupinski dinamiki.
Tveganja in opozorila
- Dejavnost lahko sproži čustvene odzive, še posebej, ko udeleženci razmišljajo o osebnih izkušnjah ali odnosih. Facilitatorji naj zagotovijo, da je skupinsko okolje podporno, spoštljivo in varno.
- Sodelovanje pri deljenju osebnih zgodb naj bo vedno prostovoljno. Udeleženci ne bi smeli biti pod pritiskom, da predstavijo svoje Drevo življenja ali razpravljajo o osebnih temah, če jim ni prijetno.
- Pri delu z mladimi, ki so doživeli težke življenjske situacije, naj facilitatorji ostanejo občutljivi na čustvene odzive udeležencev in pripravljeni nuditi dodatno podporo, če je to potrebno.
- Ta dejavnost ne bi smela biti uporabljena kot terapevtska intervencija za travmo. Namen je spodbujati razmislek, samorefleksijo in prepoznavanje moči v podpornem skupinskem okolju.
- Facilitatorji naj zagotovijo, da razprave ostanejo spoštljive in da udeleženci ne sodijo ali kritizirajo zgodb ali izkušenj drugih.
V pilotni izvedbi so opazili, da so se nekateri udeleženci kljub usmerjanju k refleksiji, ki temelji na močnih straneh, osredotočali na negativne izkušnje. Facilitatorji naj bodo pripravljeni nežno preusmeriti razpravo, hkrati pa potrditi občutke udeležencev. Poleg tega je treba skrbno nadzorovati pozornost in dinamiko skupine, zlasti v večjih ali manj angažiranih skupinah.
