Dejavnost je sprožila različne odzive, ki odražajo čustveno raznolikost udeležencev. V obeh skupinah so se mnogi učenci nalogi lotili z radovednostjo, čeprav so nekateri sprva kazali zadržanost, ko so bili povabljeni, naj svoja čustva predstavijo z barvami in oblikami. Za nekatere udeležence je bila faza risanja sproščujoča in zanimiva, medtem ko so drugi potrebovali več časa za razmislek o svojem čustvenem stanju pred začetkom. Opazili so razlike med udeleženci z različnimi čustvenimi in psihološkimi profili. Nekateri mladi so svoja čustva izražali odprto in uporabljali različne barve ter simbole, medtem ko so drugi raje uporabljali preprostejše oblike in bili bolj zadržani v fazi refleksije. Nekatere razlike so bile opazne tudi med fanti in dekleti. V mnogih primerih so se dekleta hitreje vključila v reflektivno razpravo in bila bolj pripravljena razložiti pomen svojih risb. Fantje so pogosto sprva reagirali bolj posredno, včasih s humorjem ali kratkimi komentarji, a so se postopoma bolj vključili v razpravo. Udeleženci iz starejše skupine so običajno izražali bolj zapletene refleksije o svojih čustvenih stanjih, medtem ko so mlajši udeleženci svoja čustva izražali bolj spontano skozi barve in vizualne elemente. V pilotnem projektu v Bosni in Hercegovini so udeleženci med izvajanjem aktivnosti pokazali različne odzive, od začetne radovednosti in oklevanja do večje zavzetosti in čustvene refleksije skozi potek procesa. Medtem ko so nekateri izražali negotovost ali skrb glede svojih risarskih sposobnosti, so mnogi postopoma postali bolj osredotočeni in uporabljali barve ter simbole za izražanje svojih čustev. V fazi deljenja so udeleženci pokazali različne stopnje odprtosti, nekateri so znali izraziti svoja čustva, drugi pa so ostali bolj zadržani, a še vedno angažirani. Dejavnost je spodbujala vpogled v lastna čustva in empatijo do vrstnikov, kar je prispevalo k občutku varnosti in normalizaciji različnih čustvenih izkušenj, z opaznimi razlikami v izražanju in refleksiji glede na starost in individualno ozadje.