O prakuro e xoljaripasko thaj e stresosko
O mezo: E ternenge trubul te delpe dumo te nojutnes prindžaren peske individualne xaćarimata xaranimata thaj resursurja pala majmudipen e stresosa thaj/jal e xoljaripasa, sar vi te len aktivno barjaren. Vi prindžarenpe e konstruktivno alternativenca thaj e strategijenca pala majmudipen save labjaren aver terne, thaj si len šajipe te vakeren pal lende ando sarbarr trujalipen.
E teme save astaren e aktivnosturja: Arakhipe katar nasulipe maškar e lipale beršenge thaj aver nasulipe; rajaripe e stresosa thaj mukhlipen.
O manajipe vaś o mentalno sastipe: E adolescencija si kildutni vrajama pala barjaripe e emocionalno regulaciako, šajipen te intenzivno emocionalno xaćarimata prindžardonpe thaj konstruktivno te kerelpe analiza. Palpalutno astaripe e sainćarutne stresosa, e inđardine refleksijasa, kothanes barjarel kadava šajimos thaj zorjarel o zuralimos katar anksioznost, depresija thaj pharimata ando inćaripe.
Ažukarutne paruvimata: E kothanutne napal o parkuro e xoljako thaj e stresosko inkljen e majzurale šajimasa te prindžaren peskre emocionalno thaj fizičko reakcije po streso, te tolerišinen e frustracija bi te keren ando ciro impulsivno reaakcija thaj te gindisaren pala kodo so len trada thaj save aver šajimata si
Konteksto e pilot-implementaciako:
Akaja aktivnost si kerdini sar kotor e pilot-akciako savi kerda realizacija ando MEET projekto katar e organizacija Jugendinitiative Triestingtal — JIT, PP9. O metodo si kerdino e ternenca ando školsko konteksto, aba thaj ando undaripe vaše terne thaj ande vrjama e bućako po drom, e grupenca ververutne baripasko. Kotnaisarde ve e terne save si bare katar 12 dži 16 berš. E vežba si labjardi vašo xoripe e temako thaj sar angluno svato/motivacia vaš e diskusija pala regulacija e stresoski andi praksa. Ande radionice saikto drom sas khote majcrra duj fasilitatorurja, save khetanes kerenas e moderacija metodikaki.
Teorijsko fundo:
O parkuro e xoljako thaj e stresosko e ternenge del jekh ćino šajipe te arakhenpe e frustracijasa, e presijasa thaj konfliktosa ando sarbarrano thaj strukturime truj. Kadava si vasno vašo o mentalno sastipe pe but nivelurja. E xolji but droma došasa xaljarelpe sar problemo savo trubul te čhudelpe. Katar perspektiva e mentalno sastipaski, e xolji si manaj sikavel po bimukhlipe trubilipako jal pe xaćaripe e bišaipako. O parkuro kerel than te dživdisarelpe e xolji bi zijandesa thaj e drendimasa, thaj kajda del dumo po nakhlipe katar impulsivno čučaripe po gindutno godor. Sar si o streso thaj o xolji majanglal telesno xaranipe, o fizičko zumavipe naj bimanajutno,
numaj kendro kotor pe aktivnosturja save kerdonpe. E regulacija trubul te sikljolpe prekal o trupo, a na numaj e godjasa. Po agor, e socijalno dimenzija si katar baro vasnipe. O varo sar e terne lipale beršengo inćarenpe pe frustracija jal pe bi baxtagor e terne manušesko kerel ja li kadava xaranipe avela zoralipe jal ladžavutno xaranipe. Lačhes inđardo parkuro kerel e grupa te avel zor thaj dumo, a na aver xaing e stresosko. E inđardini refleksija palal e aktivnosturja si o than kaj o sićipe vašo mentalno sastipe čačes phandelpe thaj zurjarelpe.
Reslini grupa
- Barjaripe: 12 berš thaj majphure
- Profilo: sa e terne
- Konteksto: neformalno jal formalno obrazovanje, e majbut 20 kothanutnenca.
Konteksto e labjaripako
Lokacija: škola, nevladino organizacija, ternege kendra, kendro pala khetani itd. Trubul te unzarelpe basta varemo pala phiripe.
Feli e veštinengo thaj dimenzije save barjarenpe:
- Socio-emocionalno veštine: empatija thaj xaljaripe e mehanizmengo e stresoske thaj e xoljake
- Relaciono veštine: phutardi komunikacija, ciknjaripe e krisaripako
- Veštine e samoregulaciake: emocionalno korkorutne regulaciako
- Veštine e osvešćivipnaske: svest pala korkore emocije thaj šajimata lengere regulaciake
Mothodipe pe aktivnosturja — paso po paso
Paso 1: Angluno svato
Trajipe: 5 minuti
O varo:
Širdosren e radionica jekh xarne brainstorming runda, ćiden sigutne godorimata po phučipe: „Ande save situacije dživdisarav streso jal xaćarav e xolji?“
Varijanta te si basta vrjama:
Anglal lačhardonpe e kartice e semen tasvirenca jal stresno situacijenca. E kothanutne šaj te alosaren jekh kartica thaj xarnes te la sikavenla, e halalimasa soske alosarde baš kodo tasvir jal teksto, sar te anelaspe e tema.
Tabela 1. E aktivnosturja – Paso 1.
| Aktivnosti e fasilitatorengo | Aktivnosti e kothanutnengo |
|---|---|
| Akharen e kothanutnen te gindinen pala feli e situacijengo ande save xaćaren streso jal xolji. | E kothanutne širdon te gindinen pala kodo kana, sar thaj soske xaćaren streso thaj xolji, ulavdutnes dikhindoj pala korkori situacija thaj trujalipe ande savo kadava kerdolpe. |
| Te kamelpe, ruđisaren e kothanutnen te alosaren kartica savi lenge den semno pe situacija e stresoski jal e xoljaki thaj te ulaven soske baš kodoja kartica alosarde. |
Refleksija:
Akaja vežba mažutil e kothanutnen te prindžaren situacije save anen streso jal xolji thaj te gindinen pala ukherimaske mehanizmurja.
Paso 2: „Parkuro“
Trajipe: 30 minuti
Varo: „Parkuro“ si šorutno kotor e radionicako thaj strukturisimo si prekal ververutne runde, ande save e kothanutne korkore zumaven ververutne vežbe. Sa e kothanutne trubul te len šajipe te zumaven sarkoni vežba, save džan katar cikno dži pe baro intenziteto e emocijengo thaj e aktivnostiako. Kadava del šajipe e kothanutnenge te prindžaren alternativne varurja pala reakcia ande stresno situacije jal te barjaren peskre isipne šajimata reagiripnaske.
Pal sakoni runda zumavipe e vežbako, delpe mištimos pe xarni refleksija ande savi e terne šaj te mothoven sar pes xaćarde, thaj te vakeren pala majxarno individualno mjlaćhipe thaj pašaripe pe jekhimaske vežbengo. Te kadaja aktivnost avel baxagordini thaj te del motivacia e kothanutnen te len lelipe, o fasilitator trubul te unzarel phutardi thaj therdini atmosfera, aba vi atmosfera e paćapaki.
Šajutne vežbe vašo parkuro:
- Đindipe palpale: e kothanutne ande peste đinosaren palpalal katar 10 dži 0.
- Vežba e uvipako: e kothanutne len uv 4 sekunde, ačhaven o uv 4 sekunde, mukhen o uv 4 sekunde, atoska pale inkeren o uv 4 sekunde thaj kajda dureder. O đindo e sekundengo šaj te lačhardolpe prekal individualno kapaciteto e kholinengo; mišto avelas te širdolpe e xarne intervalenca.
- Khelibe: e kothanutne khetanes khelena jekhe giljasa, sar misal George Harrison – What is Life. https://www.youtube.com/watch?v=fiH9edd25Bc
- Antistres loptice: e kothanutne labjaren peskre vast thaj stisinen e antistres loptice. Sar alternativa šaj te labjarenpe thaj kuhinjsko krpe save „vucinenpe“ — uvinenpe, a pale lengre krajurja povlačinenpe ande suprotno pravcurja. O ciljo si te postigninelpe maksimalno fizičko napetost, savo pale mukljarelpe. Kadava šaj te kerelpe skoro savi tkaninasa.
- Cipipe: e kothanutne mukljaren energija cipimasa. Umlal kodolestar sosko si o varemo thja phanglipe e grupako, šaj khetanes zurales te cipin po sarkon 10 sekunde jal tanes te cipisaren ando šerand, tkanina jal džempero.
- Cipipe: e kothanutne šaj te maren ande varesavo gono , misla o gonokatar e krompirenca savo si pherdo e pmukosa jal gono vaš o malvdipe.
Table 2. Actions – Step 2.
| Aktivnosti e fasilitatorengo | Aktivnosti e kothanutnengo |
|---|---|
Objašninel sakoni ponuđeno vežba sa e grupake. | Ande sakoni runda učestvuinen ande aver vežba. |
Akharel e kothanutnen te sarkon alosarel ververutni vežba savi korkoro kerela. E kothanutne šaj te alosaren thaj jekhlipali vežba ando jekhlipali vrjama thaj ande sarkoni runda. Declare the start of the round. | Gindisaren thaj ulaven sar pes xaćaren ande sarkoni vežba thaj pe savo varo vazdinen jal lačharden peski rekacija po streso jal xolji. |
| Pukkjarel šir e rundako. | |
Akharel e kothanutnen te paruven e vežba thaj den šird pe nevi runda. | |
Pale kerel butivar runde kobor si ande trubulipe te sarkon kothanutno šaj te zumavel sa e ververutne vežbe | |
| Pale kerel butivar runde kobor si ande trubulipe te sarkon kothanutno šaj te zumavel sa e ververutne vežbe |
E refleksija: Akaja vežba del e kothanutnen šajipe te aktivno len kothanipe, te vazden lengo šajipe te len gođate e dini opcije thaj te majbut keren buti po kodova te buxljaren e individualno istemalipe thaj lundžaripen kadale strategijengo vaš o terne.
Paso 3: Agorutni refleksija thaj evaluacija, te si ande trubulipe
Trajipe: 10 minuti
Varo:
Pal o agor e parkuresko, te si ando trubulipe, šaj te phutrelpe than vašo refleksija ande savo e terne šaj te ulaven sar pes xaćarde kana kereneas e aktivnosti, save neve varurja sićeile e mamujdipasa pala o xoljaripe thaj e stresosa , thaj save aver šajimata ućom prindžaren.
Kadaja refleksija, po šajipen, trubulas bi te inkerdolpe ande sarbarr truj bi presijako, kaj khatar e kothanutne na ažukerelpe te den „čače” godora.
O fasilitatori po agor e radionicako šaj te del aver šaimata save, te trubul, šaj te buxljardonpe:
- Te mukhelpe e situacija, te e kothanutnenge trubul širdope thaj ondipe.
- Te džalpe po phiripe, te šaj ande natura. O phiripe šaj te avel korkorutno jal ande džuto, ando citjope jal e vakarimasa, umlal katar e individualno trubujimata. Kadava del šajimoos po odonipe thaj dureder emocionalno regulacija palal e phare aktivnosturja.
O fasilitatori ćalnovel kaj saiktones si les ververutne droma vaš o arakhipe katar o streso thaj e xolji, aba vi kaj e droma šaj te sikljonpe sar bi o manuš šajas te kerel regulišisarel pes ande situacije save dživdisarel sar prepherde thaj phare.
E Tabela 3. Aktivnosturja – Paso 3.
| Aktivnosti e fasilitatorengo | Aktivnosti e kothanutnengo |
|---|---|
| Akhar e kothanutnen te godorin thaj te ulaven sar xasarenas pes maškar o parkuro thaj palal leste. | E kothanutne kerena refleksija pala pesko xaranipe. |
| Kadala pučhimata šaj te labjon sar anglalutni drom e refleksijake:
Sar xasarenas pes maškar o parkuro? Da li kadava boldelaspe kana paruvden e vežba? Sar e vežba kerda influenca pe tumaro streso jal xoli? |
|
| Del ververutne šaimata sar mangel e individualno trubujimata e kothanutnenge. E kothanutne godorinen pala pesko xaranipe. |
Refleksija: Kadava paso mažutil e kothanutnen te phanden o telesno xaranipe e kognitivno thaj emocionalno nivelosa. E kothanutne šaj te dikhen kaj si e xolji thaj o streso normalne reakcije save šaj te rajarelpe, pal ći mon bizuralipe jal xasaripe e kontolako. Vi šaj te prindžaren kaj o trupo bičhalel nibades semne po čaarundipe, save šaj te dikhenpe thaj te labjarenpe sar semne vašv o korkorutni regulicia. Lengere reakcije telal e presija sikaven personalne obrascurja, aba kadala obrascurja šaj te paruvdenpe. Korkorutni refleksija si jekh xaranipe: o šaipe te ačhavdolpe, te anavelpe thaj te xaljovelpe o intenzivno xaranipe si vareso so šaj te sikljolpe thaj te zurarelpe.
Trubulutne materijalurja:
Antistresoske loptice jal kujnake drze; muzika; šeranda/jal peškirurja; gono pherdo pamukosa jal aver nešto sar kodo.
Šajutne adaptacije:
Na si saikto alternativa lačhi vaš e saikto situacija thaj naj si saikto alternativa lačhi vaš o saikto manuš. E terne trubul lokhes te nakhavenpe thaj te prindžarenpe e godorne metodenca, te pala lende den gindo thaj te khetanes vakeren pala alternative thaj šaimata ande situacije save ande lende zumaven baro nivelo stresosko thaj xoljako.
Varianta / dendimata vaš o vizualizacija e šaimatengi, kana isi basta vrjama, sar misal ande truj e školenge radionice: E metoda e klaviresesko modeleski palo Gerald Koller. Trajipe: 30 minuta.
Ande klaviresko modeli, jekutne dirka e klaviresqi semnisaren ververutne šaimata save šaj te labjarenpe vaš o nakhlipe e phare situacijendar thaj xaćaripe. Te o pianist šaj te labjarel numaj nekobor dirke, e melodija avel saikto vrjama jekhvarni thaj monotono. Kobor tumari personalkani „klavijatura” si majververutni, kadići si tumen majbut šajimata pala o nakhlipe e saiktodiveske zumavimata.
Sar risparimata, saikto terno manuš šaj te pherel čučo lil e klavijaturasa, jal štampime obrasco, peske šaimatenca thaj kajda te del gindo peske pe epske „dirke”. Po agor, e kothanutne šaj te lngeren kadala šaimata pesa sar risparipe pe peske personalkane resursurja thaj strategije e mamujdipnasa.
Reakcije dikhle maškar e pilot-aktivnosturja:
E fasilitatorurja phende kaj e terne line gođate thaj zumavde e ideje save dine lenge šaimata, a maškar e diskusije vakerenas vi pala kodo kaj kamenas te labjaren e neve metode vaš o rajaripe e xoljasa. E teme rodenas prekal o khelipe thaj but zumavenaspe; ande kasavo konteksto o sićope si majlokho. Avelo dži ka ulavipe e godorengo, viz sićipe khatar aver manuša, pala kodo so von ućom zumavde, so kerda lačhi influenca, a so na, savo šakovela kerda e metode majpraktikanes.
O parkuro e xoljako thaj stresosko maškar e adolescenturja uštavel zuralo mangipe vaš o kothanipe, aba vi vašo mestino mothovipe e emocijengo. Vi šaj sas te prindžardonpe paralele e zumavdimasa save e terne dživdinen, a barjolas empatija thaj xaćaripe vaš o situacije e ternengo save phuterde pes maškar e radionica thaj e vežba.
Šajutne xasarimata thaj o čarundipe:
- Te avel tumen ande godi kaj ande grupa vaj ko jekhutne manuš šaj te sikavdonpe zorale xarimata. E metoda trubul te halalen thaj te inkeren duj trenerurja, save trubul te aven savrjama e aktivnostengo.
- Ći trubul te tradenpe e kothanutne te ulaven peske personalne xaranimata.
- Kadava alato ći zumavelpe e traumasa, vaš si dromardino po vazdipe e nojesko.
